Študij sem na začetku usmeril v podeželsko arhitekturo, v nadaljevanju pa v aktivnosti, ki so bile bolj povezane z urbanim mestnim prostorom.
Prve zapise, ki so povezani z arhitekturo in pogledom na širši bivalni prostor, sem oblikoval že ob koncu študija. V njih sem razmišljal o aktualnih vprašanjih urejanja mestnega in primestnega prostora mesta Ljubljane.
Nekaj jih je bilo tudi objavljenih v različnih publikacijah, ti so:
- Razprava o monadi;
- Razprava o urejanju Prešernovega trga v Ljubljani;
- Razprava o Ljubljani in njeni regulaciji;
- Ter Razmišljanja o urejanju Slovenskega trga v Ljubljani.
V prvih desetih letih po študiju (1992 do 2002) sem se ukvarjal z idejnimi arhitekturnimi projekti. Na področju stanovanjske gradnje sem na primer za projektni biro Spino d.o.o izdelal idejne arhitekturne načrte za vrstne hiše v Knezovem stradonu v Ljubljani. Med leti 2002 do 2007 sem za Zavod za varsvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) izvedel meritve in izdelal arhitekturno dokumentacijo za partizansko bolnico Franjo. Zelo zanimiv projekt na področju individualne gradnje je bil idejna arhitekturna ureditev za prenovo Rojčevega mlina na Pšati.
Pet let sem sodeloval pri ocenjevanju slovenskih kmečkih domačij. Ocenjevanje se je imenovalo: Živimo s podeželjem in je bilo organizirano pri časopisu Kmečki glas.
Od leta 1993 aktivno spremljam razvoj CAD tehnologij. V letu 2000 sem s sodelavci projektne skupine ESAI sooblikoval ekspertni sistem za arhitekturno inventarizacijo - esai2000®, ki je bil izpeljan na primeru zgodovinskega jedra mesta Koper.
Med letoma 2002 in 2007 sem izvedel celotne arhitekturne meritve in izdelal arhitekturno dokumentacijo za partizansko bolnico Franja, ki je registrirana kot evropska arhitekturna dediščina. Na osnovi te dokumentacije so izpeljali rekonstrukcijo vseh stavb bolnice po katastrofalnih poplavah, ki so objekte prizadele leta 2007.